ZADNJI BOJEVNIŠKI KRALJI EVROPE

NOVE EPIZODE OB SREDAH OB 21.00

INTERAKTIVNI ZEMLJEVID

INTERAKTIVNI ZEMLJEVID

14. oktober 1066
Združene vojske Normanov, Britancev in Francozov, ki jih je vodil Viljem Osvajalec, so premagale Anglosase v bitki pri Hastingsu trideset dni po invaziji v Pevensey Bayu. Izčrpana po številnih bitkah na severu in po napadih na jugu se je vojska kralja Harolda II. predala napadalcem. Navkljub ne najboljšemu začetku branilcem uspe ohraniti prednost v utrdbi na Senlac Hillu. Glede na zgodovinarje se je položaj obrnil, ko se je vojska kralja Viljema pretvarjala, da beži, nato pa je napadla zasledovalce. Kralj umre, ko ga v oko zadane zablodela puščica.
Tower of London
Viljem Bastard postane Viljem Osvajalec. Novi kralj ukaže gradnjo stolpa, ki bi mu služil kot zavetje, kadar bi bilo to potrebno. Leta 1077 v Londonu izbruhne veliki požar. Poškodovani del utrdbe nadomestijo s stolpom iz apnenca. Apnenec pripeljejo iz Normandije. Stolp postane mogočen simbol Viljemove vladavine v mestu.
Leto 1045
Harald Hadrada, ki po smrti Edvarda Izpovedovalca poskuša prevzeti angleški prestol, se po dolgem izgnanstvu vrne na Norveško, da bi si delil vladavino. Leta 1048 postane neodvisni vladar. Pred tem je Harald III. služil v Bizantinskem cesarstvu in se zanj v Afriki bojeval celo kot plačanec.
25. september 1066
Harald III. Hadrada po napadu na severno obalo Anglije (Northumberland) in nekaj začetnih zmagah umre v bitki pri Stamford Bridgeu. Zadela ga je puščica. Taka usoda bo doletela tudi njegovega napadalca, kralja Harolda II. Zaveznik Haralda III., Tostig Goodwinson, kraljevi brat, bo prav tako kmalu dočakal svoj konec.
4. avgust 1060
Francoski kralj Henrik I. umre v Vitry-aux-Logesu. Njegov sin Filip je star osem let. V letih pred smrtjo je Henrik I. sklenil zavezništvo z Geoffreyjem II., imenovanim Martel (bojno kladivo), anžujskim grofom, ki se je boril ob Viljemu Bastardu. Po kraljevi smrti Baldvin V., flandrijski grof, prevzame prestol kot sovladar, saj je Filip premlad, da bi samostojno vladal. Pokojni kralj je bil Baldvinov tast, Baldvin pa je stric princa Viljema Bastarda. Časi negotovosti so mimo. Šest let pozneje Viljem sprejme tiho stričevo privolitev v napad na Anglijo.
30. september 1061
Škofa Anselma da Baggia po smrti Nikolaja II. kardinali imenujejo za papeža Aleksandra II. Vendar vse ne poteka gladko. Nekateri plemiči se obrnejo na Henrika IV. iz salijske dinastije, nemškega kralja, ki je za papeža želel imenovati Petra Cadalusa iz Parme. Cadalus prevzame ime Honorij II. in noče spoštovati odločitve augsburške komisije iz leta 1062, ki je za papeža potrdila Aleksandra II. Sledi vrsta bitk. Končna zmaga pripada Aleksandru, ki so ga podprli Normani in druge skupine. Leto pozneje se začne prva križarska vojna. Pet let pozneje Aleksander Viljemu da blagoslov za pohod na Anglijo.
Leto 1058
Boleslav II. postane poljski knez. Leto pozneje papež Nikolaj II. v poskusu, da bi se osamosvojil od Svetega rimskega cesarstva, izda odlok, da odtlej papeža volijo preko konklave. Pozneje se spor med cesarstvom in papežem prenese tudi na pravico do imenovanja škofov. Boleslav podpre papeža, kar poenostavi njegov vzpon na poljski prestol leta 1076.
Leto 1085
Viljem osvajalec opravi prvi popis premoženja in prebivalcev v zgodovini Anglije. Tako nastane dokument, ki med drugim vsebuje podatke o dohodkih iz določenih posesti, o premoženju (mlini, pašniki, gozdovi) in približnem številu prebivalcev. Po zaslugi njegovega prizadevanja imamo natančno predstavo o življenju ljudstva med njegovim kraljevanjem.
December 1066
Tolpa muslimanov zakrivi pokol judov v Granadi. Muslimani so vladali na Iberskem polotoku od invazije leta 711. Precej let jim je uspelo ohranjati strpnost in v tem času sta se razcveteli umetnost in znanost. Ko je dinastija Umajadov začela slabeti, je tudi strpnost do drugih ver pojenjala. Z vzponom fanatične dinastije Almoravidov je sledilo obdobje nasilja in prisilnega spreobračanja v islamsko vero.
Julij 1054
Papežev legat izda odlok o izključitvi patriarha Konstantinopla iz Cerkve. Odlok je bil odziv na zaprtje rimskokatoliških cerkva v Konstantinoplu, ki ga izpeljejo v Hagiji Sofiji. Vzhodna Cerkev odgovori z izključitvijo Zahodne cerkve. Že nekaj časa so obstajala trenja glede načina opravljanja obredov. To dejanje predstavlja začetek razkola med vzhodno in zahodno Cerkvijo.
Leto 1064
V Gnieznem opravljajo obrede posvetitve v obnovljeni katedrali, ki je bila močno poškodovana leta 1038 med invazijo Bretislava I., češkega princa. Bretislav je izropal veliko poljskih pokrajin in jih pustil v ruševinah. Med vojnim plenom so bile relikvije svetega Wojciecha. Še huje je bilo, da sta Šlezija in Malopoljsko vojvodstvo padla pod češko oblast. Škoda, ki jo je Bretislav povzročil na Poljskem, je bila velika katastrofa za ljudstvo.